[ Pobierz całość w formacie PDF ]

BESeDA
Luciana je leÏala na zidku, njene oãi so bile dva kris-
tala iz strjene meseãine, in on je za trenutek pomislil, da
je njeno telo na kamnitem oltarju sinje noãi kakor dar,
ki je pripravljen za novo ãlove0 ko dostojanstvo.
Sklonil se je nad njene ustnice in podstavil dlani nje-
nim lasem in njenemu temenu, ko se ji je pribliÏal. Ona
se je oklenila njegovega vratu in njene prsi so se nape-
le in se napete vdale. Tedaj je sklopil veke in zaãutil pri-
hajajoãe valove plime, a njegova misel je bila zdaj mor-
nar, ki ne izrabi vse moãi naklonjenega vetra, ker pod
jadrom v zmerni brzini preudarno ureja naãrt nove poti;
in pod sklopljenimi vekami je 0 e enkrat razloãno videl,
da je po uniãevanju in smrti najbolj veljavna resnica na
zemlji nezamenljiva zarota moÏa in Ïene; ker zavoljo
nje, Ïene, je smiselno vse, kar obstaja, ona bo morala
spet nauãiti ãlove0 ke otroke abecedo novega sporazu-
ma. BoÏal je Lucianino telo, njegova strast pa se je sproti
spreminjala v slovesno obljubo: Ïena, ljubiti te moramo
mogoãno in skrbno hkrati, zato da bomo znali mogoã-
no in skrbno spet ljubiti na0 svet in ãloveka na njem, ker
samo iz silne ljubezni se bosta rodila ponos in drznost
in samo iz drznosti bo vzklila svoboda. In ker se je hkrati
zavedal, da mu je prav Luciana prinesla to odkritje, je
bila njegova dlan 0 e bolj skrbna v svojem ljubkovanju in
bolj razloãna, kakor ne bi mogla biti nobena beseda;
190
VILA OB JEZERU
BESeDA
tako da bi jo tudi zavoljo tega vzdignil ter v naroãju od-
nesel na kraj sveta.
Potem ga je Luciana gledala in se smehljala.
»Kaj misli0 ?« je vpra0 ala.
»Mislil sem, da je ljubezen moÏa in Ïene edina resni-
ca, ki nas po ti vojski lahko re0 i. Edina vrednost, edini
temelj, ki bi na njem lahko spet zaãeli graditi vse dru-
go.«
»Lepo bi bilo, ãe bi bilo tako,« je rekla, kakor da to ni
zanjo niã novega, a hkrati je bil vendarle tudi odtenek
odziva v hrapavi dlani, ki je boÏala njegovo roko.
»Zakaj ne bi moglo biti tako?«
»Moglo bi Ïe biti, samo 0 koda, da ni mogoãe!«
»Kako? Je mogoãe in nemogoãe hkrati?« je razigrano
rekel. »âe je mogoãe, ne more biti nemogoãe.«
»Pa je.«
In prikimala je, tako da je meseãina spremenila sen-
ce na njenem licu.
»âlovek je vendar drugaãen, ko ljubi, torej v zaseb-
nem Ïivljenju, in popolnoma drugaãen v javnosti,« je
rekla.
»Kako misli0 , v javnosti?«
»Nu, kot delavec, kot uradnik, vojak, minister. Tako
mislim, da mora na primer vojak ubijati in da to ni prav
niã v skladu s tisto ljubeznijo, o kateri si govoril ti. Lju-
bezen je ãisto zasebna stvar!«
191
VILA OB JEZERU
BESeDA
Nasmehnil se je.
»Seveda,« je rekel. »Saj zato pravim, da bi ãlovek, ki
je tokrat u0 el uniãenju, moral zgraditi novo druÏbo na
osnovi tiste ljubezni, ki zdruÏuje Ïeno in moÏa!«
»Bi moral! Prav gotovo, da bi moral, a kaj, ko nihãe ne
misli na to,« je rekla in zamahnila z roko.
»Pa bi storili tako, da bi mislili!«
»A kako, to mi povej. Eh, saj govoriva o nemogoãih
stvareh! A je vendar lepo. Nu, pa povej, kako bi storil
ti!«
»Jaz? Uvedel bi pouk o ljubezni. âisto preprosto. Ka-
kor nas v 0 oli uãijo pisanja in raãunanja, tako naj bo ura
pouka o ljubezni. In za deklice bi moral biti pouk dru-
gaãen kakor za deãke, ker one bodo nekoã matere in
bodo zato morale uãiti svoje otroke, da so granate, to-
povi in krematoriji proti ljubezni in da se jim zato mora
vsak resniãen ãlovek upreti; uãiti bi morale svoje otro-
ke, da ni drugega greha razen greha proti ljubezni.«
»Hm, seveda bi to lahko bila re0 itev,« je zamrmrala.
On pa se je tisti trenutek zavedel, da bi moral prej
spremeniti druÏbo, preden bi lahko uresniãil tak0 en
naãrt, a rekel si je tudi, da bi nazadnje le morala odloãati
vera v ãloveka. In opazil je, da njegova dlan poãiva na
njenem oblem nedrju, a ãutil je, da zdaj ni niã poÏeljiva,
ampak da je le preprosta mo0 ka dlan, vajena odloãanja
in ustvarjanja; kakor kiparjeva roka na kipu, ki mu je
192
VILA OB JEZERU
BESeDA
dala Ïivljenje; in tisti trenutek ga je pre0 inila omamna
zavest, da je ãlovek kljub vsemu neranljiv.
Kakor v potrdilo je tedaj Luciana poloÏila svojo roko
na njegovo, meseãina pa je posinjila njen smehljaj.
Nenadoma pa se je vzdignila.
»Ti, koliko je ura?« je vznemirjeno vzkliknila.
Preseneãen je bil ob njenem otro0 kem vznemirjenju,
a pogledal je na uro.
Potem se je odhrknil.
»Ne, ne, povej!« je Ïivo rekla. Prijela je njegovo roko
in upognila zapestje proti meseãini.
»Moram iti,« je tedaj ugotovila in skoãila z zidka. »In
ta mi niti noãe povedati, da je deveta Ïe ãez!«
Pograbila je kolo za krmilo in za sedlo hkrati ter ga
sunkovito zasukala.
»In se bova poslovila kar tako?« je zaãudeno vpra0 al.
»Saj ne odpotuje0 nocoj, ampak 0 ele jutri zveãer, ne?«
»Da, z veãernim avtobusom. A ti dela0 do osmih!«
»Jutri ne. Jutri na0 a izmena menja urnik« je rekla in
zajahala kolo, tako da je jahala cev in na pol sedela na
nji, kakor mlad in domi0 ljav kolesar.
»Torej se jutri 0 e vidiva.«
»âe Ïeli0 ,« je ponarejeno prizanesljivo rekla.
Stegnil je roko, da bi prijel kolo za sedlo. Tedaj se je
umaknila in se zasmejala.
»Ob petih,« je rekla. »Prav?«
193
VILA OB JEZERU
BESeDA
»Prav. Tako bom potoval s parnikom. In kje?«
»Na poti, ki se zaãenja ob tistih malih cipresah. Se
strinja0 ?«
»Ob petih.«
»Ob petih bom tam,« je rekla in se vzdignila na sed-
lo. Potem se je sklonila k njegovemu obrazu, a se je ta-
koj umaknila in se spustila brez zavor po strmini skozi
meseãino navzdol proti tovarni in proti dimniku pod
navpiãnim previsom, po katerem navpiãna cev nosi
vodo turbinam.
194
VILA OB JEZERU
BESeDA
VIII.
predor so padali snopi modre svetlobe skozi od-
Vprtine, mimo katerih je 0 el, in obokana ãrna tema
je bila od ãasa do ãasa podzemeljska jama, polna mor-
skih odsevov.
Tisti njen nenadni odhod, je pomislil. Pa njen poljub,
ko je Ïe poloÏila nogo na pedal. Tako hitro in na videz
neprizadeto slovo ga je prevzemalo. V tem sta si bila po-
dobna, da nista namreã razkrivala globljih odzivov, ãe-
prav sta nji tudi okoli0 ãine njunega sreãanja nudile pri-
loÏnost za takó sunkovite odhode. Medtem ko je on v
povojnem ãasu ugotovil, da so se njegovi odzivi razvili
ãisto anarhiãno. Pred vojsko si je zami0 ljal Ïivljenje v
dvoje, ki bi z rojstvom otroka prineslo zaupanje v ãlo-
ve0 ki rod in povezavo s tradicijo; po vrnitvi iz tovarne
smrti pa je spoznal, da ima ljubljeno osebo toliko bolj
rad, kolikor bolj je ob nji neodvisen. Tako je rad med
ljudmi, a predvsem takrat, ko so le-ti mnoÏica, ki polni
veãerne ulice, mnoÏica v kinu ali v gledali0 ãu. Z ljubez-
nijo je bilo seveda drugaãe, nemiren in nepote0 en je bil,
ko draga oseba ni bila ob njem, a vendar je potem ãutil
potrebo, da je od nje loãen. Taka vez je trajala, ker ji je
195
VILA OB JEZERU
BESeDA
dajala goriva Ïelja po novem snidenju, medtem ko je
bila med enim snidenjem in drugim njegova neodvis-
nost. Ta je bila vez brez vezi, ker je bil namreã ljubljeni
osebi zvest in je samo ona zaposlovala njegove misli. In
to vse dotlej, dokler se tista, ki ga je imela rada, ni od-
loãila za obiãajno re0 itev Ïenske usode. Takrat se nad
svojo osamljenostjo ni pritoÏeval, ampak je ãutil, da je
to njegovo stanje normalno, ker je bil v bistvu sam tudi
takrat, ko se je zavedal, da ljubi in da je ljubljen. Saj, tak
je bil. In kak0 enkrat si je predstavljal, da bi se mogel
uresniãiti ob dekletu, ki bi se bila kakor on vrnila iz
deÏele pogina in bi bila lepa, vitka in majhna. Morebi-
ti, si je mislil, bi onadva zmogla uresniãiti odre0 ilno lju-
bezen. A potem se je poãasi prepriãal, da bi v nekdanji
deportiranki teÏko na0 el tisto zalogo igrivosti, ki pomeni
zanj zmago nad tragedijo sodobne zgodovine. Seveda je
igrivost lahko tudi znak nedoraslosti, vendar se mu zdi, [ Pobierz całość w formacie PDF ]