[ Pobierz całość w formacie PDF ]

ga zaãetka  pred ne vem veã kolikimi leti se je zaãelo,
ko sem, priznam, povsem sluãajno dobil v roke njegovo
Smrt v kurentiji. Vsekakor dovolj, da sem ga potem zaãel
naãrtno iskati na knjiÏnih policah in ker sem tedaj bral
skoraj izkljuãno znanstveno fantastiko, je 0 lo zlahka in
hitro. Tako z iskanjem kot z branjem.
âe torej za zaãetna razmi0 ljanja pomislim, kaj vse je
danes znanstvena fantastika in kako se ustvarja, bi naj-
verjetneje lahko govoril o dveh temeljnih pristopih: po
eni strani gre za umetni0 ko ãrpanje iz nove, izvirne teme
in po drugi strani za zajemanje iz izvirne variacije na
znano, Ïe obdelano temo.
318
IKSIA
BESeDA
Pisanje s katerimkoli od obeh temeljnih pristopov niti
ni lahko, celo teÏko, saj ob tolik0 ni »globalizirani« lite-
rarni, ne samo znanstvenofantastiãni produkciji, kar se
prvega naãina tiãe, izvirnih tem poãasi zmanjkuje (niko-
li jih, seveda, ne bo povsem zmanjkalo), in, kar se dru-
gega naãina tiãe, je variacij vedno veã, ãeprav pa tudi
nikoli ne bodo obdelane prav vse.
V vsakem primeru pa velja, da je potovanje/premi-
kanje v ãasu in prostoru tisto, ki ustvarja znanstveno
fantastiko kot Ïanr. Dodajmo k temu 0 e eno utemeljitev,
povzeto po diplomski nalogi Magde StraÏi0 ar, v kateri je
s prouãitvijo pisateljskega opusa Mihe Remca, Franja
Puncerja in Bojana Meserka obdelala slovensko znan-
stveno fantastiko zadnjih dvajsetih let prej0 njega stole-
tja, ki ugotavlja, da je znanstvena fantastika zvrst knji-
Ïevnosti, v kateri se strukturalno povezujejo mitiãna na-
ravnanost, empiriãna fantastika in pesni0 ka vizija pri-
hodnjega sveta. Kljub temu, poudarja, da vãasih druÏ-
beni znanstveno-tehniãni razvoj dohiti in  razveljavi
spekulacije tega Ïanra, pa ostaja tako delo 0 e naprej kot
umetni0 ki svet, kot umetni0 ko delo. S tem pa Ïe ugotav-
ljamo, da tudi za produkcijo omenjenega Ïanra velja, da
je eden od pomembnej0 ih namenov potovanja/premi-
kanja kritiãna refleksija sedanjosti in njene, na0 e stvar-
nosti  pri taki metodolo0 ki uporabi ne gre zgolj zato,
da je s tem njena refleksija varnej0 a: ona ponuja dodat-
319
IKSIA
BESeDA
ne moÏnosti umetni0 kega doÏivljanja, ustvarjanja in
razvijanja izraznih sredstev Ïanra, omogoãa veãje do-
Ïivljanje, prikazovanje in opozarjanje. In Miha Remec
vsekakor opozarja na »strahovite posledice razra0 ãanja
nestrpnosti do rasno, versko in miselno drugaãnih«, ob
tem pa mu je v temeljno oporo razvoj, s katerim »zna-
nost dosega fantastiãne doseÏke v vesoljski tehniki, s
svetovnim raãunalni0 kim spletom, moÏnostjo klonira-
nja ljudi in 0 e veã, tudi izdelave neuniãljivega in vse-
zmoÏnega Ïivostrojnega ãloveka«.
Po njegovi izjavi Remec opisuje svet, kakr0 en naj ne
bi bil, torej svari, opozarja, za kar mu oãitno najbolj
ustreza literarna forma antiutopije. In tu je resniãno
mojster.
âeprav bi resda lahko istoãasno ugotovili, da je svet,
ki ga avtor opisuje in pred kakr0 nim Ïe svari, deloma ta
na0 svet, realni svet, ki ga imamo in v katerem Ïivimo
(Ïe omenjana nestrpnost, silovit in neustavljiv razvoj
znanosti in tehnike, indivualizacija in samota sodobne-
ga individuuma itd.). In ãe njegovo, pravkar citirano iz-
javo primerjamo z ugotovitvijo prej navedene diplom-
ske naloge (vmes je ãasovna distanca poldrugega deset-
letja), v kateri avtorica pravi, da Remec s svojim znan-
stvenofantastiãnim ustvarjanjem anticipira prihodnje
druÏbene oblike, lahko to prav tako pomeni, da proji-
cira temeljne eksistencialne probleme sodobnega ãlove-
320
IKSIA
BESeDA
ka tako v prihodnost kot tudi v vzporedne svetove.
Mojstrsko in vsestransko obvladovanje tak0 nega pristo-
pa ga uvr0 ãa, to paã ponavljamo, v svetovni Ïanrski vrh.
EFLEKSIJE, se mi zdi, se ponujajo kar same od
Rsebe. Remec je namreã izredno inspirativen. Zra-
ven tega je pa tudi dobro poznan, kako tudi ne bi bil, s
svojim znanstvenofantastiãnim opusom, ki ga uvr0 ãa na
dosedaj neprekosljivo vodilno mesto na slovenskem
prizori0 ãu. Kar spomnimo se najpomembnej0 ega: Votli-
na, Prepoznavanje, Iksion, Mana, Lovec, Neãista hãi, Zele-
na zaveza, Zapiski odposlanca Zemlje in sedaj 0 e Iksia.
Kak0 en drevored romanov!
Tudi za svetovne razmere, 0 e zlasti ãe upo0 tevamo, da
na globalni ravni 0 ele v zaãetku devetdesetih let prej0 -
njega stoletja pride pri posameznih piscih (npr. King,
Pratchet, Stanley Robinson) do hiperprodukcije roma-
nov, medtem ko so dotedanji ustvarjali z niã kaj hitrej-
0 im tempom, kot je to poãel oz. poãne Remec.
Dvajset let seveda ni razpolovna doba v znanstveni
fantastiki Mihe Remca, ãeprav Iksia prihaja med nas
toãno toliko ãasa po Iksionu. Branje njegovih romanov
nam pokaÏe, da se mu nekaj osnovnih tem in izraznih
sredstev razvija skozi ves cikel: trpeãa in ujeta individu-
alizacija ãloveka, domnevna vsemogoãnost tehnike,
321
IKSIA
BESeDA
erotika, odnos do okolja, nove besede itd. Tudi zato se
njegovi romani lahko berejo kot doloãena vsebinska [ Pobierz caÅ‚ość w formacie PDF ]