[ Pobierz całość w formacie PDF ]

Ïupan in 0 el nazaj v vas.
Golob je gledal za njim in, ko je bil Ïe daleã, je zavpil:
»Ti, hoj!«
Îupan se pa niti ozrl ni. Z roko mu je odmahal in za-
vil za vogel hi0 e.
267
PREROKOVANA
BESeDA
Pozno popoldne je bilo, ko se je zaãulo drdranje voz
po cesti. Otroci so drli iz vasi, gospodinje so obstale na
pragu, dekleta so se zbrale v gruãe, gospodarji so gledali
od daleã izpred hlevov. Golob je nakladal zadnji voz na
pol suhega sena. Klobuk mu je stal postrani in nihãe ni
govoril, ko so ga videli vsega mrkega in jeznega.
Drdranje se je bliÏalo, veãerni vetriã je razpihoval
prah po cesti, ki se je dvigal ob dolgi vrsti voz. Pred nji-
mi so jezdili konjiki, gledali po otrocih, po Ïenah in de-
kletih. Nekdo je ogovoril gruão deklet, jim pomeÏiknil
ter pokazal bele zobe izpod zasukanih brkov. Dekleta ga
niso razumela, kljub temu so se zasmejale in se stisnile
tesneje v gruão. Ko so pri0 li skozi vas, je zasuknil prvi
jezdec konja na Golobov travnik in ga izpodbodel v
skok. Golobu so zastale vile v rokah, klobuk se mu je
sam od sebe 0 e bolj povesil na oãi in srce ga je zabole-
lo, kot bi konjsko kopito udarjalo po njem, ko je rezalo
mehko ru0 evino na travniku. Za jezdecem se je usul na
travnik v diru  voz za vozom  ves tren. ârne rane so
se prikazovale na gladko odko0 eni ledini, prst je letela
konjem izpod kopit, jama pri jami, kot ãrne bule na le-
pem telesu, je rastla na travniku, brazgotina ob brazgo-
tini je zevala na vsej gladini in ko je zavozil zadnji na
travnik, je ni bilo zdrave zemlje, da bi ãlovek legel nanjo.
Golob, tisti Golob, ki je od daleã mahal s klobukom in
sikal 0 0 0 0 0 0 , ãe je za0 la koko0 na travnik, Golob, ki je ka-
268
PREROKOVANA
BESeDA
zal pesti, ãe je paglavec sunil soseda 0 olarãka s ceste v
travo  ta Golob je bil priãa razdejanja, groznih ran na
travniku, ki je bil biser njegovega grunta, njegov ponos
in njegova ljubezen. Niã ni rekel, nobene besede. Vile so
mu padle iz rok, okrenil se je proã in komaj sli0 no uka-
zal: »NaloÏite, jaz ne morem.«
Stari, 0 epavi hlapec je pa zavpil jezno za njim:
»Kaj bi nakladali, ko ne moremo izpeljati. Ali ne vidi-
te, da je pot zaprta?«
Golob se je ustavil in premeril vozove, ki so stali kot
vojaki v vrsti in zapirali odhod s travnika. »Hudi ãasi so
pri0 li; svojega sena s svojega travnika ne morem odpe-
ljati.« Vsi delavci so gledali na gospodarja in ãakali oprti
na grablje in vile. Tedaj prijezdi k vozu vojak:
»Gazda, prodajte seno!«
»Ne, ne prodam,« je odvrnil zadirãno Golob s skla-
nim glasom.
»Morate!« je velel vojak.
Golob ga je pogledal izpod ãela. Odkar je bil gospo-
dar, mu 0 e nikoli ni nihãe rekel: mora0 . In ãe mu je kdaj
kdo le namignil, je naredil vselej narobe.
»Petnajst kron za seno,« je ponudil vojak.
Golob je 0 e enkrat srepo pogledal in nato strogo ve-
lel:
»Prevrnite voz!«
DruÏina se ni ganila.
269
PREROKOVANA
BESeDA
»Prevrnite!« je ponovil Golob in skoãil k vozu. Skrivil
je upognjeni hrbet, ga uprl pod lestvo, druÏina je nemo
poprijela, voz se je zagugal in tre0 ãil ob tla s tako silo, da
se je prevrnil narobe in pomolil kolesa kvi0 ku.
»Primi!« je velel spet Golob, zagrabil za kolo, mi0 ice
so se mu napele in s treskom je stal prazen voz na trav-
niku.
»Potegnite ga ãez jarek, praznega Ïe izvleãete, in do-
mov z njim! Kar ãez Brgantov travnik! ·kodo mu pla-
ãam.«
Dekla je prijela za oje, hlapec je gnal izpreÏenega
konja, drugi so potisnili in dvignili voz ãez jarek suhega
potoka. Golob je pa 0 el ves skljuãen pred njim in se ni
veã ozrl na trenski park.
V tem je zavr0 alo po vasi. Kriki in brlizgi podãastni-
kov, ki so kvartirali konje, so doneli od vseh koncev in
krajev. V vsakem hlevu je nastala zme0 njava. Prepenja-
li in na gosto so stiskali po hlevih goved, ki je vznemir-
jena suvala krog sebe. Teliãki so vsi spla0 eni gledali kon-
je in vojake ter mukali. Kunci, ki so se mirno pasli z zjed-
mi in bili navajeni tankih glaskov domaãih otrok: mandi
 mandi, so kot podivjani 0 vigali po hlevu in iskali lu-
kenj in skrivali0 ã. Trenarji so nastopili kot gospodarji,
gospodinje pa, po odhodu moÏ vajene poveljevati, so se
togotile in prepirale z njimi. Ali vsa njih gospodarska
jeza se je razbila ob ãudovitem miru trenarjev, ki so bili
270
PREROKOVANA
BESeDA
takih reãi vajeni. Kar je kdo potreboval za posteljo, za
pregrajo med konji, to je vzel: deske, Ïrdi, plohe, otepe
slame, kole, Ïage, kladiva, kle0 ãe. Îenske so gospodar-
sko hodile po dvori0 ãu, se jezile nad ·andorjem, pa je
medtem Ïe Lajo0 Ïagal deske, Mihajlo vlekel otepe s po-
da, mladi Slovak pa nagajal dekli in ji hotel potrgati na-
geljne.
»Kriste, pomagaj!« so jadikovale zveãer na koritu Ïen-
ske.
»Pri nas je vse narobe.«
»Jaz sem imela deske, da bi popravila kozolec, pa kar
vse so 0 le.«
»Meni so jih od svinjaka potrgali.«
»To je vojska!«
»Jaz pa tako pravim, sosede,« se je oglasila
Bo0 tjanãka. »Kar hoãete, naj se zgodi, le da Laha ne bo
sem. Na0 fant je pisal iz Galicije, da so celó slamnate
strehe razdrli in konjem krmili in stlali, ko niso imeli s
ãim drugim.«
Sosede so kar obmolknile. Bo0 tjanãka je bila veljavna
in ugledna Ïena.
Tedaj se zasli0 i: »Buum-bum« v smeri od Sv. Lucije.
»Streljajo! Kanoni!«
Vse so prisluhnile. In zopet: »Buum-bum-bum.«
»Jejhata, ãisto blizu so Ïe.«
»Veter vleãe od tamkaj.«
271
PREROKOVANA
BESeDA
»Veter? Kje ga je pa kaj?«
Îenske so se ozrle na dimnike, da bi videle, od kod
vleãe.
»Sveta bo konec,« je rekla Klandra.
»Saj ga mora biti, ãe je kaj Boga. Poglej!«
Petrinka je sunila Klandro tako oãitno, da so se vse
ozrle na Loputnikovo bajto. Na pragu je stala Hana.
»âe to ni od sile, da takale dekle, tako moãna, taka
cehta, postopa ob ko0 nji.«
»In kako je nacendrana! Nogaviãice, 0 olenãke in
predpasnik z lacem, pa razoglava in bluzo na gosli, da
razkazuje, kar vsaka po0 tena Ïenska skriva. ·e bo voj-
ska, 0 e.«
»In potem ti hodi k Ïupanu: ,Mokice, mokice, gospod
Ïupan! Da sem jaz Ïupan, bi dala takimle mokice!«
»Prav ima0 ,« je pritrjevala Petrinka, ko0 ãena Ïenska in
od sonca opaljena kot stara opeka. [ Pobierz całość w formacie PDF ]